ONESNAŽEN ZRAK V PROSTORU
V današnjem svetu je zrak, ki ga dihamo na prostem, na mestnih ulicah, v naših domovih in pisarnah – prostorih, kjer bi se morali počutiti varne in zaščitene – postal težava, ki ogroža naša življenja. Onesnažen zraka vpliva na vse nas in pred njim se ne moremo skriti. Povsod smo obkroženi z onesnaževalci in toksini, zlasti v naših domovih!
DO 90 % SVOJEGA ČASA PREŽIVIMO V ZAPRTIH PROSTORIH.
Kar pomeni, da 90 % časa dihamo recikliran zrak. Še posebej velja za običajne prezračevalne sisteme, da recikliranje zraka pomeni ustvarjanje prahu, plesni, bakterij, virusov, cigaretnega dima, raznih kemikalij in drugih toksinov, količine pa se zaradi »ponovne uporabe« zraka še povečujejo! Stopnja onesnaženosti zraka v prostoru je lahko 2-, 5- in vse do 100-krat višja od onesnaženosti zraka na prostem! Z vsakim vdihom zajamemo od 40.000 do 75.000 prašnih delcev.
En gram prahu vsebuje 700 milijonov različnih sestavnih delcev, ki skupaj predstavljajo veliko nevarnost za naše zdravje. Z evolucijo so se naši organizmi prilagajali boju proti prahu, vendar ima prah danes popolnoma drugačno sestavo in je veliko škodljivejši. Zato EPA uvršča slabo kakovost zraka v zaprtih prostorih med pet največjih nevarnosti v okolju za javno zdravje.
NEGATIVNI UČINKI NA ZDRAVJE SE LAHKO ČUTIJO ŠE LETA PO IZPOSTAVLJENOSTI.
Ali ste kdaj imeli glavobole, razdražen nos ali vneto grlo, ki kar ne minejo? Alergijske kožne reakcije? Čutite vrtoglavico in utrujenost tudi po dobrem spancu?
Takšne simptome zlahka zanemarimo ali pa jih pojasnimo na drugačen način. Zdravila, kot sta aspirin ali sredstva proti prehladu, jih prekrijejo in zamaskirajo, zato ne iščemo njihovega pravega vzroka! Ostali simptomi:
- dolgotrajen kašelj, draženje zaradi konjunktivitisa, glavobol,
- utrujenost, vrtoglavica, alergijska reakcija kože, slabost,
- pojav astme, pogoste okužbe zgornjih dihal...
Izpostavljenost topilom, čistilom, pesticidom in drugim hlapnim organskim spojinam lahko povzroči naštete simptome, pa tudi slabost, epistakso (krvavitev iz nosu) in dispnejo (težko dihanje). Težke kovine v zraku, kot so hlapi svinca in živega srebra, lahko vplivajo na prebavni trakt in povzročijo mišične krče in tresenje, šibkost, osebnostne spremembe, izgubo sluha in še vrsto drugih težav!
Biološki onesnaževalci, kot so živalska dlaka, plesen in pršice iz hišnega prahu, lahko prav tako pomagajo pri širjenju bolezni in okužb. Poleg tega so lahko vzrok za stiskanje v prsih, vztrajen kašelj in rinitis (vnetje nosne sluznice).
Zbolimo lahko tudi zaradi uporabe kuhalnika, grelnika, peči in kamina. Vrtoglavica, glavobol, draženje oči in pogostejša angina pektoris pri ljudeh s koronarno srčno boleznijo ter številne druge, že omenjene simptome lahko povzročajo našteti viri izgorevanja.
ALI ŽIVITE S KADILCEM?
Tobačni dim v prostoru, torej pasivno kajenje, je prav tako nevarno kot samo kajenje, če ne celo nevarnejše. Razdraženost zaradi konjunktivitisa (vnetje očesne veznice, zaradi česar so oči rdeče), kihanje, smrčanje, poslabšanje kroničnih težav z dihali, bolezni srca in rak so le nekatere od nevarnosti za zdravje, ki jih pasivno kajenje povzroča predvsem pri otrocih.
SINDROM BOLNE ZGRADBE
Z napredkom tehnologije in gradnjo novejših in bolj domiselnih zgradb, vendar s cenejšimi materiali, se beleži nova oblika bolezni. Velike količine strupenih snovi oddajajo talne obloge, preproge, plastika, potrebna za njihovo izdelavo, pohištvo, lepila, barve, laki, sodobni gradbeni materiali, sintetična vlakna in mnogi drugi materiali. Ocenjuje se, da je kar 60 % stavb v Združenih državah Amerike prizadetih zaradi sindroma bolnih zgradb, vključno z zgradbo Agencije za varstvo okolja!
Sindrom bolne zgradbe povzroča vztrajen kašelj, draženje, glavobol, utrujenost, omotico, alergijske kožne reakcije šibkost, draženje astme, okužbe dihal.
SLABA KAKOVOST ZRAKA V PISARNAH
Kar 20 % zaposlenih trdi, da njihovo delo ovirajo simptomi tega sindroma. Petina zaposlenih v zaprtih prostorih ne more delovati učinkovito zaradi slabe kakovosti zraka! Zaradi onesnaženja se vsakih deset let število obolelih za astmo poveča za 50 %. Astma na letnem nivoju predstavlja 14,5 milijona izgubljenih delovnih dni in 14 milijonov izgubljenih šolskih dni.
