Komplet sestavlja 7 barvnih filtrov s premerom 11 cm: rdeč, oranžen, rumen, zelen, moder, indigo in vijoličen. Filtri ustrezajo različnim valovnih dolžinam vidne svetlobe. Ključ do dobrega počutja je fizično, čustveno, psihično ravnovesje in vpliv barv lahko blagodejno vpliva na njegovo vzpostavitev in ohranjanje.

Komplet sestavlja 7 barvnih filtrov s premerom 11 cm: rdeč, oranžen, rumen, zelen, moder, indigo in vijoličen. Filtri ustrezajo različnim valovnih dolžinam vidne svetlobe. Ključ do dobrega počutja je fizično, čustveno, psihično ravnovesje in vpliv barv lahko blagodejno vpliva na njegovo vzpostavitev in ohranjanje.

Barve so povsod okoli nas. Bogatijo naš svet v vseh vidikih življenja. Barva je svetloba in svetloba je barva. Sonce oddaja svetlobo na različnih frekvencah. Menijo, da se energija prenaša v valovih. Razdalja med zaporednimi valovi se imenuje valovna dolžina, število nihanj valovanja v eni sekundi pa frekvenca. Te frekvence je mogoče ločiti s postopkom, imenovanim cepitev bele svetlobe. Ko bela svetloba prehaja skozi kristalno prizmo, se lomi in razdeli na sedem barv spektra. Vsaka barva ima svojo frekvenco. Fizik, ki je prvi dokazal, da je bela svetloba mešanica različnih barv, je bil Isaac Newton ki je zapisal zakon univerzalne gravitacije. In prav Newton je v svojem poskusu uporabil prizmo.

Splošno pravilo je: daljša kot je valovna dolžina, nižja je frekvenca. Vsaka barva ima določeno frekvenco in valovno dolžino. Človeško oko lahko zazna le majhen del elektromagnetnega spektra.
Vijolična svetloba ima najkrajšo valovno dolžino, rdeča pa najdaljšo. Za vijolično svetlobo je ultravijolična svetloba, ki je človeško oko sicer ne more zaznati, vendar lahko prodre v naše telo. Ultravijolična svetloba je odgovorna za porjavelost kože in ima antibakterijske lastnosti. Najdaljšo valovno dolžino ima rdeča svetloba. Za rdečo svetlobo je infrardeča svetloba, ki je človeško oko ne more zaznati.