Novice

Ljubljana beleži najčistejši zrak doslej, a prihaja najbolj kritično obdobje leta

15. Okt. 2026.

Ljubljana je leto 2025 zaključila z najboljšo kakovostjo zraka od začetka meritev. Toda ob začetku kurilne sezone najnovejša analiza razkriva pomembno opozorilo: skoraj 98 % dni s preseženimi mejnimi vrednostmi delcev PM10 na merilni postaji Ljubljana Bežigrad med letoma 2013 in 2025 je bilo zabeleženih v hladnejši polovici leta. Kaj to pomeni za prebivalce in kako lahko v prihodnjih mesecih zmanjšamo izpostavljenost onesnaženemu zraku?

Ljubljana v zadnjih dveh desetletjih dosegla izjemen napredek

Kakovost zraka v slovenski prestolnici se je v zadnjih dvajsetih letih občutno izboljšala. Po podatkih Mestne občine Ljubljana je bilo leto 2025 po kakovosti zraka najboljše od začetka meritev, povprečne letne koncentracije spremljanih onesnaževal pa so dosegle najnižje doslej izmerjene vrednosti.

Napredek je še posebej opazen pri delcih PM10, ki so eden ključnih kazalnikov onesnaženosti zraka.

Kot je 13. oktobra 2026 poročal Ljubljanainfo, je bilo na merilni postaji Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) za Bežigradom leta 2005 zabeleženih kar 70 dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo delcev PM10. Leta 2025 je bilo takšnih dni po začasnih podatkih le še 12.

To pomeni približno 83-odstotno zmanjšanje števila dni s preseganji v primerjavi z letom 2005.

K izboljšanju so prispevali ukrepi na področju ogrevanja, energetike in trajnostne mobilnosti. Toda kljub spodbudnim rezultatom ostaja pomemben izziv: onesnaženost zraka se skozi leto izrazito spreminja.

Skoraj 98 % dni s preseganji je bilo med oktobrom in marcem

Prav ta podatek je ob začetku nove kurilne sezone posebej zgovoren.

Po analizi, objavljeni 13. oktobra, je bilo na merilni postaji Ljubljana Bežigrad med letoma 2013 in 2025 skupno zabeleženih 285 dni, ko je koncentracija delcev PM10 presegla dnevno mejno vrednost.

Kar 278 teh dni oziroma 97,5 % jih je bilo med oktobrom in marcem. Samo decembra in januarja se jih je v celotnem obdobju nabralo 170.

Zakaj so razlike med letnimi časi tako izrazite?

V hladnejših mesecih se prometu in drugim virom onesnaževanja pridružijo izpusti iz gospodinjskih kurišč. Hkrati se pogosteje pojavijo neugodne vremenske razmere, zlasti temperaturni obrat oziroma inverzija.

Ob temperaturnem obratu hladnejši zrak ostaja ujet pri tleh, toplejša plast nad njim pa omejuje navpično mešanje zraka. Onesnaževala se zato zadržujejo bližje površju, njihove koncentracije pa lahko hitro narastejo.

Takšne razmere so posebej značilne za kotline in slabo prevetrena območja, med katera spada tudi Ljubljana.

Da problematika ni omejena samo na prestolnico, potrjuje tudi nedavni strokovni posvet v Škofji Loki. Na srečanju 8. oktobra so strokovnjaki razpravljali o vplivu individualnih kurišč, zastarelih ogrevalnih naprav in nepravilnega kurjenja na kakovost zraka po Sloveniji.

V sporočilu organizacije Focus z dne 9. oktobra so poudarili, da izboljšanje zahteva usklajeno delovanje države, občin, stroke in prebivalcev.

Zakaj so delci PM10 in PM2,5 pomembni za naše zdravje?

Onesnažen zrak ni vedno viden. Tudi kadar ni izrazitega smoga ali neprijetnega vonja, lahko vsebuje drobne delce, ki ob vdihavanju vstopajo v dihala.

Med najpomembnejšimi onesnaževali sta dve skupini:

PM10 so delci s premerom do 10 mikrometrov, ki lahko prodrejo v dihalne poti.

PM2,5 so še bistveno manjši delci s premerom do 2,5 mikrometra, ki lahko prodrejo globlje v pljuča.

Dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku je povezana s povečanim tveganjem za bolezni dihal ter srca in ožilja.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) posebej opozarjajo na ranljive skupine, med katere sodijo otroci, starejši ter ljudje z boleznimi dihal, srca in ožilja.

Pri tem je pomembno razumeti, da kakovost zraka ni odvisna samo od zunanjih razmer. Onesnaževala lahko vstopajo tudi v notranje prostore, dodatni viri pa so lahko kuhanje, kajenje, prižiganje sveč ter različna gospodinjska opravila.

Zato skrb za zrak, ki ga dihamo, ni omejena le na dogajanje na prostem.

Kako v kurilni sezoni zmanjšati izpostavljenost onesnaženemu zraku?

Strokovne institucije priporočajo predvsem spremljanje kakovosti zraka, zmanjševanje virov onesnaževanja in prilagajanje vsakodnevnih navad.

Spremljajte aktualne meritve. ARSO na svoji spletni strani redno objavlja podatke o koncentracijah onesnaževal. Ob obdobjih povečane onesnaženosti je smiselno prilagoditi aktivnosti na prostem, predvsem intenzivnejšo telesno dejavnost.

Prostore prezračujte premišljeno. NIJZ priporoča učinkovito prezračevanje v času, ko je onesnaženost zunanjega zraka nižja. Prezračevanja ne smemo preprosto opustiti, saj je pomembno tudi za odstranjevanje onesnaževal, ki nastajajo v prostorih, in omejevanje širjenja okužb dihal.

Zmanjšajte notranje vire onesnaževanja. Izogibajte se kajenju v zaprtih prostorih in nepotrebnemu prižiganju sveč. Pri ogrevanju na les uporabljajte ustrezno suho gorivo in pravilno vzdrževane kurilne naprave.

Pozornost namenite tudi filtraciji notranjega zraka. Učinkoviti sistemi za filtriranje lahko pripomorejo k zmanjševanju koncentracije delcev v prostoru. Med takšnimi rešitvami je tudi Zepter TherapyAir® iOn, ki združuje petstopenjski sistem filtriranja, vključno s filtrom RedHEPA™ in filtrom z aktivnim ogljem. Za omejen čas lahko izkoristite akcijsko ponudbo na Zepter izdelke za čist zrak.

Od leta 2030 bodo evropski standardi še strožji

Čeprav se kakovost zraka v Ljubljani izboljšuje, bodo prihodnja leta prinesla dodatne zahteve.

Prenovljena evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka predvideva strožje mejne vrednosti, ki jih bo treba praviloma doseči do leta 2030.

Dovoljena dnevna koncentracija delcev PM10 se bo znižala s 50 na 45 mikrogramov na kubični meter, število dovoljenih preseganj pa s 35 na 18 dni na leto.

Za delce PM2,5 bo letna mejna vrednost določena pri 10 mikrogramih na kubični meter.

Namen zaostritve je dodatno zmanjšati izpostavljenost prebivalcev škodljivim onesnaževalom in izboljšati varovanje zdravja.

Najčistejši zrak doslej še ne pomeni konca težav

Ljubljana je dokaz, da lahko dolgoročni ukrepi pomembno izboljšajo kakovost zraka. Občutno zmanjšanje števila dni s preseženimi mejnimi vrednostmi je spodbudna novica za prebivalce in za celotno Slovenijo.

Toda podatki hkrati kažejo, da največji sezonski izziv ostaja pred nami.

Začetek kurilne sezone je zato primeren trenutek, da več pozornosti namenimo kakovosti zraka na prostem in v prostorih, kjer preživimo velik del dneva.

Čistejši zrak ni samoumeven. Je rezultat premišljenih odločitev, odgovornega ravnanja in dolgoročnih prizadevanj – tako na ravni skupnosti kot v naših domovih.

V 2 minutah preverite kakovost zraka v vašem domu: TUKAJ