Kakšna je kakovost zraka, ki ga dihamo, ko zapremo okna?

Nekoč smo morali zapustiti dom, da smo opravili večino vsakodnevnih opravkov, se srečali s prijatelji ali odšli po nakupih. Danes lahko veliko teh stvari opravimo, ne da bi sploh stopili iz stanovanja. Delamo za računalnikom, naročamo hrano, nakupujemo prek spleta, se družimo na daljavo, prosti čas pa preživljamo ob digitalnih vsebinah. Pandemija covida-19 je dodatno spremenila naše navade in pokazala, kako velik del vsakdanjega življenja se lahko preseli v zaprte prostore. Tako smo skoraj neopazno postali del tako imenovane Indoor Generation – generacije, ki večino časa preživi v zaprtih prostorih.

Raziskava, objavljena leta 2023, ki je zajela 16.000 ljudi v 14 državah Evrope in Severne Amerike, je pokazala, da se številni ljudje ne zavedajo, koliko časa dejansko preživijo v zaprtih prostorih, niti niso dovolj seznanjeni z morebitnimi tveganji, povezanimi z onesnaženostjo zraka v notranjih prostorih. Čeprav so bile raziskave opravljene v različnih obdobjih, skupaj opozarjajo na pomembno dejstvo: življenje sodobnega človeka vse bolj poteka med štirimi stenami.

Zdrava prehrana se začne v kuhinji: kako ohraniti vrednost tega, kar izberete

Danes skrbno izbiramo živila. Beremo deklaracije, iščemo sveže in kakovostne izdelke, načrtujemo obroke in si prizadevamo za premišljeno nakupovanje. Toda eno vprašanje pogosto ostaja v ozadju: kaj se zgodi s hrano, ko jo prinesemo v kuhinjo?

Kakovost živil ni edini dejavnik, ki določa kakovost obroka. Pomembni so tudi način priprave, posoda, v kateri kuhamo, način shranjevanja in pogoji, v katerih hrano hranimo do naslednjega obroka.

Kuhinja je zato veliko več kot le prostor, v katerem pripravljamo hrano. Je sistem, v okviru katerega vsak dan odločamo, koliko časa bomo namenili pripravi obrokov, koliko živil bomo pravilno shranili in koliko bomo iz njih pridobili.

Naprave za čiščenje vode: zakaj so pomembne, ko v dom pride dojenček

O zdravju in o tem, kaj uživamo, začnemo intenzivneje razmišljati, ko v naš dom pride dojenček. Kako ga kopati, katero vodo uporabljati za pripravo mlečne formule, kašic in pozneje tudi za pitje? Prav takrat številni starši prvič resno začnejo razmišljati o napravah za čiščenje vode kot rešitvi za varno in zdravo vodo v gospodinjstvu. Starševstvo spremeni naš pogled na svet in okolico začnemo opazovati z drugačnimi očmi. Nenadoma se pojavijo vprašanja, o katerih prej nismo razmišljali: kaj se pravzaprav nahaja v vodi iz pipe? Koliko škodljivih snovi vsebuje, koliko sledi farmacevtskih učinkovin ali delcev mikroplastike? Kako smo lahko prepričani o kakovosti vode, ki jo uporabljamo vsak dan?

ALERGIJE: POZABLJENI PARAZITI IN NEVIDNI ONESNAŽEVALCI

Članek pojasnjuje povezavo med alergijami, imunskim sistemom in vsakodnevno izpostavljenostjo onesnaženemu zraku. Čeprav posledic pogosto ne občutimo takoj, lahko polutanti vplivajo na dihala, počutje in dolgoročno kakovost življenja. Kot podporna rešitev sta predstavljena Zepter TherapyAir® iOn za čistejši zrak v zaprtih prostorih in nosljivi ionizator MyIon za dodatno zaščito v vsakdanjem okolju.

MIT O VODI: FILTRACIJA NI ENAKO KOT PREČIŠČEVANJE

Večina ljudi misli, da je težava s kakovostjo vode rešena, ko kupijo filter. A filtracija in prečiščevanje nista isto. Klasični filter zadrži delce in del klora, medtem ko težke kovine, ostanki zdravil, hormonski motilci in nanoplastika ostanejo v kozarcu - raztopljeni, brez vonja, okusa ali barve. Tudi v Sloveniji, kjer pitna voda velja za eno najboljših v Evropi, je NIJZ v letu 2024 zabeležil 13,9 % mikrobiološko neskladnih vzorcev. Edini sistemski način, ki dejansko spremeni sestavo vode, je reverzna osmoza - princip, na katerem temeljita Zepterjeva sistema EdelWasser in AqueenaEvo.